Текст песни Svezedanes

...grabijo! grabijo!... Ku oštarija, ka čakaš na mizo, ku morje požrešnih, se v sobah tišcimo; vonj mrzle hrane in ljudje k smrdimo, sopara in pot, zadah mešan s slino. Družbe izbrane po istem kopitu;

 siti vsega, jem s to žlico, lepa obleka po zadnjemu koritu, umazane svinje, ko rinejo koritu. Prijemajo ribe na svilnato muho, razpete so mreže, povlečemo na suho. V jati na varnem, ko plavajo skupno, se na palubi dušijo pod kupom.

Bogastvo okusa in zvoki naslade, v javnost ugleda v čaru omame, ko v pa začutiš neznane postave, užiti trenutek, le slabo prebavljen. Te čeljusti grabijo, da speljejo na mlin,  "ja!" da med kamni pokajo, ko meljejo kosti. Te ljudje presiti so, in žrejo ku zveri, danes na jedilnik, pečen tudi ti!Veto - Svezedanes - http://ru.motolyrics.com/veto/svezedanes-lyrics.html

Še levi zaspijo z nabitimi vampi, ljudje k so košceni med njimi v savani, drugje pa gojijo velike živali; obrabljen je kožuh preproge v dvorani. Vneto deluje z mastnimi usti, trdi komolci, razvite čeljusti, goltajo vse, brez niti okusit, eden čez druzga, glasovi nagnusni. Požremo vse, da nič ne ostane in pole bi še neki, lih neki zraven. Jedli dovolj, noben ne vstane,  da mu slučajno kdo stola ne vzame.

Preveč ljudi in vse bolj predebeli, vsi lačni na svetu, le eni požrešni. Zmanjka, ni več, pole smo srečni še žrli med sabo, ko ne bo več jesti. Te čeljusti grabijo, da speljejo na mlin, "ja!" da med kamni pokajo, ko meljejo kosti. Te ljudje presiti so, in žrejo ku zveri, danes na jedilnik, pečen tudi ti!